December ni mesec ekstaze

Ester Prajs • 2. december 2025

Pozdravljeni,

vstopamo v tisti del leta, ki ga večina razume kot čas intenzivnih dogodkov, potrošnje, druženja in nenehnega »biti na voljo«.


Pa vendar je narava v tem trenutku v popolnoma nasprotnem stanju.


Ni šans, da bi našli medveda, ki organizira zabavo.
Ni živali, ki bi zbirale svetlobo, dražljaje in hrup.
Vse je v umiku, počitku, notranjem urejanju.


To ni lenoba. To je inteligenca narave, ki razume, da resnična rast zahteva temen, tih in počasen prostor.

Ljudje smo del tega cikla – le tempo sodobnega življenja nas je odmaknil od njegove logike.


Kje je decembrski ritem narobe obrnjen?

Ob koncu leta nas okolje usmerja v več druženja, aktivnosti in porabe energije, kot jih realno zmoremo.


Vse to se dogaja v času, ko naše telo, naš živčni sistem in naši notranji ritmi naravno želijo manj dražljajev in več miru, tišine, notranje uskladitve.


Zato toliko ljudi decembra:

  • pregori,
  • se izprazni,
  • se čustveno sesuje,
  • zboli,
  • ali pa novo leto začne brez volje in brez jasnosti.


Ne zato, ker bi bili šibki.
Temveč zato, ker delujemo 
proti lastnemu naravnemu ritmu, v času, ko bi morali počivati.


Kaj se v tem obdobju zares dogaja?

Konec leta je naravno čas, da se ustavimo, pregledamo, kaj smo nosili s seboj, in se razbremenimo tistega, kar ni več potrebno.


To ni čas, da dodajamo nove obveznosti, temveč da naredimo prostor, da lahko naslednje leto začnemo bolj počasi in bolj zavestno.


Tako kot seme potrebuje temo, da razvije novo obliko,
tudi človek potrebuje obdobje umika, da lahko v novem letu deluje iz jasnosti.


Sistemi in marketinški interesi tega obdobja ne spodbujajo umirjenosti – ker je utrujenega, razpršenega človeka lažje voditi kot pa mu omogočiti, da deluje avtonomno.

 

Kako izstopiti iz decembrskega programa?

Nekaj konkretnih smernic:

  • namesto polnega urnika izberi zavestne in kakovostne stike,
  • zmanjšaj dražljaje – hrana, alkohol, hrup, ekrani,
  • dovoli si počasnost, brez opravičevanja,
  • pojdi ven v naravo – mraz prizemlji in stabilizira,
  • poslušaj telo – ko zmanjka moči, je to informacija, ne napaka,
  • zaključi stvari, ki te obremenjujejo – mentalno, čustveno, organizacijsko,
  • ne odpiraj novih projektov samo zato, ker je »čas«,
  • jasno prepoznaj, kaj lahko spustiš – navade, obveznosti, odnose ali načine delovanja, ki ti jemljejo energijo.


Tvoja moč ni v forsiranju, ampak v jasnih mejah.


Sveti dnevi, ne cirkus

Obstaja del decembra, ki nosi resnično kvaliteto:

  • dnevi okoli zimskega solsticija,
  • čas z družino,
  • tihe geste pozornosti,
  • toplina doma,
  • počasnost.

To ni hrup.
To je 
ritem povezanosti.


Vprašanja za razmislek

  • Kaj se je letos v tebi izteklo do konca?
  • Česa ne želiš več nositi naprej?
  • Kaj kliče k umiku, ne k akciji?
  • Kateri aspekt življenja potrebuje prostor, da se umiri?


Zaključek

Naj bo ta mesec manj o dokazovanju in več o prisotnosti.
Manj o hrupu in več o stiku s sabo.
Manj o obveznostih in več o resnici.


Mi nismo zunaj narave.
Smo njen del.


In narava natančno ve, kdaj od nas zahteva svetlobo
in kdaj zahteva temo.


Ta čas je za končevanje, urejanje in obnovo,
da bo naslednje leto temeljilo na jasnosti, ne na izčrpanosti.

Po Ester Prajs 6. november 2025
Kje v življenju še vedno “igramo” uspeh Noč čarovnic je mimo. Zakaj torej še vedno nosimo svojo masko identitete? Od kostumskih zabav do korporativnih hodnikov — večina ljudi ne nosi več bleščic, temveč maske njihovih vlog, pričakovanj drugih in strahu, da ne bi bili dovolj. Na dan Halloweena so povsod domiselni, zapeljivi in divji kostumi. Za eno noč so vsi svobodni. Zalotila sem se, da sem na ta dan razmišljala: kaj pa če že vemo, kdo smo, a si tega ne dovolimo živeti vsak dan? Ko maska identitete pade, se ne razkrije praznina, ampak naša resnica, ki nikoli ni potrebovala preobleke. To vidimo povsod — na festivalih, v podjetjih, v vsakdanjem življenju. Ljudje, ki za en dan zasijejo v svobodi, a že naslednji trenutek znova zagrabijo masko “uspeha”. Ne zato, ker niso prebujeni, ampak ker svoboda za en dan ni dovolj v svetu, ki nas uči, da moramo maske nositi vse druge dni v letu. A svoboda ni trenutek ekstaze. Je spomin na to, kdo smo, ko maska odpade.
Po Ester Prajs 25. oktober 2025
Svet je danes glasen in utripa v ritmu, ki mu je težko slediti. Vsak zvok, vsak zaslon, vsak dražljaj nas potegne stran — od tihega prostora v nas, kjer smo resnično doma. Modrost se ne pojavi po naključju. Pride, ko ji naredimo prostor. Notranja tišina ni razkošje — je srečanje s seboj. Deset minut zjutraj, še preden gremo v svet. Kratek sprehod brez telefona. Tiha glasba ali meditacija namesto ekrana. To niso izhodi iz sveta — to so vrata v prisotnost. Ko se redno vračamo k sebi, um umolkne, srce spregovori , in ideje pridejo same. Ne iščemo več odgovorov zunaj – v tišini jih zaslišimo v sebi. Trije preprosti načini, kako se vrniti vase 1. Jutranja tišina Preden svet spregovori, vdihnimo mir. Brez telefona, brez novic. Samo dih, prisotnost in namera za dan, ki prihaja. 2. Opoldanski premor Za nekaj minut zapremo oči. Globok vdih za štiri: mir vstopa vame. Še daljši izdih za šest: napetosti odhajajo. Le nekaj minut takega dihanja lahko spremeni cel dan. 3. Večerni trenutek hvaležnosti Pred spanjem naštejmo deset stvari, za katere smo hvaležni. Ena ura pred spanjem — brez naprav. Zadnjih deset minut — le pozitivne misli. Naj naša podzavest ponoči nadaljuje tam, kjer smo se ustavili. Tišina ni prazna — v njej se stvari razjasnijo. V njej najdemo smer, ki je prava za nas.
Po Ester Prajs 20. oktober 2025
Kaj pa, če naslednja evolucija bogastva ne pomeni več — temveč drugače? Ali je uspeh, ki nas stane zdravja, odnosov ali notranjega miru, res uspeh? Ustvaril si veliko, a v tebi ostaja hrepenenje po izpolnjenosti, ki traja? Razširil si svoj vpliv, a želiš to početi brez izgube sebe? Čutiš, da te kliče nekaj večjega? Kaj pa, če nam ne manjka denar — ampak uglašenost? Tista tiha notranja harmonija, iz katere vse nastaja. Uspeh brez notranje skladnosti ne prinaša miru. Ko se zunanja rast uglašuje z notranjim mirom, postane trajna. Morda je čas za novo poglavje — pretvoriti uspeh v skladnost in bogastvo v srečo, ki traja. To ni več tekma za več. To je nova zavest. Usklajenost je novo bogastvo. Iz nje se rodi resnično življenje.
Po Ester Prajs 16. september 2025
Sonce je tako prijetno vabljivo, vetrič tako nežno božajoč in pomirjujoč, zvoki narave pa tako živi! Mati Narava vedno dela svoje – ne glede na okoliščine, velike ali majhne. Je popolnoma in brez opravičevanja to, kar je. Nič je ne ustavi in noben dogodek, velik ali majhen, je ne ovira, da se izrazi. Drevesa se ne trudijo tekmovati s travo, in trava ne skuša zapustiti zemlje. Veter ni plašen ali prestrašen, da bi pihal s svojo polno močjo. Ne zadržuje se zaradi tega, kar dela sonce. In kaj dela sonce? Neprestano sije, izraža svoje tople žarke in osvetljuje svet. Nihče od njih ne tekmuje ali se primerja z drugim. Vse se združi v eno radostno, usklajeno plesno gibanje, tok in cikel. Vsak element pozna svojo vlogo in vsi prispevajo 100 % v harmoniji. Ob tej čudoviti pokrajini okoli nas – kje smo mi, ljudje, zašli? Začeli smo se namreč gledati kot ločene, kot različne – in potem smo se začeli obremenjevati s temi razlikami. Pozabili smo počastiti svoj edinstven izraz in ostati hvaležni za to, kar imamo. Namesto tega smo začeli primerjati – ne le to, kar imajo drugi, ampak tudi to, kaj delajo ali česa ne delajo. Naša pozornost se je premaknila iz nas navzven, na zunanje. In kadar je naš fokus zunaj nas, nikoli ne bomo postali celoviti, nikoli ne bomo izkusili resnične sreče in nikoli ne bomo občutili izpolnjenosti. Vedno bomo imeli občutek, da nekaj manjka. In to, kar manjka, je nekaj zelo velikega. To smo mi. To sem jaz, in to si ti. In najdemo se lahko le znotraj sebe. Samo biti moraš TI. In to je več kot DOVOLJ. To je notranje delo. To je vsakodnevna praksa. In to je najlepše in najbolj dragoceno darilo, ki ga lahko daš sebi — in človeštvu. Tako se naučimo sobivati in dvigovati vibracijo planeta.