Ali se staramo zaradi časa – ali zaradi nečesa globljega?
Kolikokrat ste imeli občutek, da se starate prehitro?
Da vam življenje polzi skozi prste in da je čas tisti, ki vas prehiteva.
A morda razlog ni čas. Morda je nekaj povsem drugega.
Čas nikoli ni bil naš sovražnik.
Tisto, kar imenujemo staranje, je pogosto globok odtis nepredelanih bolečin – celičnih spominov, dediščine naših prednikov in prepričanj, zapisanih globoko v DNK.
To so plasti, ki zatemnijo našo svetlobo.
Ko se človek sreča z usklajeno izvorno energijo, se to zgodi v nevidnem – onkraj kože, onkraj prehranskih dopolnil in krem.
Dogaja se na ravni, kjer se nežno brišejo vzorci popačenj, ki so oblikovali našo zaznavo časa, vitalnosti in samih sebe.
To je prostor spominjanja.
Prostor vračanja k sebi, kjer se obnavlja naša izvorna energija – tam, kjer mladost, vitalnost in sijaj niso nekaj, kar bi morali loviti, temveč nekaj, kar spet zasije iz nas navzven.
Staranje ni linearna pot.
Je opomnik – da nas življenje vabi, da se vrnemo v stik s seboj.
In vsak od nas lahko izbere, v kateri energiji bo živel.
Če vas to nagovarja, vas z veseljem podpiram pri vračanju v svojo izvorno energijo – v prostor, kjer se življenje začne obnavljati od znotraj.
